338 replies to this topic

[krneki]

Okej prvo: Sožalje Nila, ker se ti zveza ni izšla....Pravtako Cvetki* če se odloči kot se je nameravala nekaj dni nazaj...jaz te štekam, pri 18 nisem bila pripravljenja na together forever, hell, tega stavka raje ne izrekam,je freaky.

Vse tiste,ki imate metuljčke še po letu in pol in kaj vem kolkem času...Mislim...WTF? Wau, to je zame science fiction, jaz mam metule prve dvakrat ko se kušnemo,potem izginejo. Pač ostane tisto,da ko se napravlja v smeri seksa postanem precej mokra,to je pa vse. Kakšni metuljčki neki...
Mogoče sem pa samo tako neromantična duša. Resno. Zadnje čase mi je vsa love songs muzika,pa vsa romantika totalno odveč! Tudi pri seksu.Ko se seksa se seksa,ko se mucka se mucka. Nerada mešam oboje,ker zna nastat neko sentimentalno sranje. očitno sem postala res easy go naravnana,mogoče začela razmišljat malo po fantovsko, ali pa se mi enostavno ne da ubadat s tem,kako naj bi neka delujoča zveza izgledala.Res se mi ne da.
Izgleda kot izgleda,če laufa kul,če ne pač ne. Princev na belem konju ni,princes tudi ne, vsi imamo napake,pri vseh nam gre nekaj na živce,drugim gremo mi na živce. Smisel je najti nekoga, ki mu ne greš tako zelo na živce da ti je sit, je to ko ga potrebuješ, se imaš z njim fino, mata neke skupne hobije in točke v življenju,podobne cilje glede prihodnosti.Če vse na približno štima in so odgovori na prejšnja vprašanja DA, potem je to pač to. Zaljubljensot je en res beden dejavnik,ki te samo zmeša,potem pa ko izgine se pa vse na glavo obrne.Pri enih prej,pri drugih kasneje.

Jaz si upam trdit,da sem bila kemično zaljubljena res na hard samo v prvega fanta,to je bilo KAR NEKAJ,totalno sem bila slepa in hvala lepa,tega ne rabim več in sem srečna da zdaj ni tako. Sicer pa ne vem kaj pomeni zaljubljen biti.Če je to tisto da umiraš,ko nekoga ni ob tebi, pogrešaš stalno 500/h in razmišljaš o njem 24/7, zganjaš ljubosumje in ne znaš živet sma s seboj...ja,potem pa res nisem zaljubljena.

[Olivija]

Če z dušo in srcem brez slabe vesti izustiš ''sentimentalno sranje'' etc.. Se mi rahlo dozdeva, da najbrž nisi največji in najbolj nepoboljšljiv romantik

Všeč mi je tvoj način razmišljanja, samo mi je preveč trd. Mene sam še ''vera'' v neko čustvo gor drži. Če bi bla jst Sally, bi ga najbrž že long time ago skenslala, ampak cvetkič je cvetkič in ga bom skenslala samo v primeru, ko se mi bo res zmešalo od vsega, ko bo vsega res polna mera. (not so soon to happen, jst zdj puščam čustvom prosto pot, ne bom si neki forsirala kaj morm čutit, kakšna morm bit). Sama s sabo še vedno ne znam bit. Kako zanimivo, da si uporabila ravno to frazo, Sally. Jst nevem, kk naj do tega pridem. Najbrž mi ne bo padlo na glavo samo od sebe. Nevem, kaj naj še v tej smeri nardim, no. Se pa mi dozdeva, da ko to osvojim.. da bo bolš, vse. No okej..

[krneki]

Včasih jaz tud nisem znala bit. To je prišlo zdaj s tem fantom.Ker mam pač zlo ziher filing,da je pač to to. In se ne sekiram kaj naj bi čutila in kaj moram čutit. Boljšga ne bom dobila, samo še slabše, v to sem pač prepričana. Zaljubljenost gor al dol, če bi šla narazen in bi ga videla nekoč z otroci in z eno drugo bi se požrla...Jaz bi pa pač živela v eni luknji z domačimi živalmi in končala v psihiatrični. Ima vse kar si normalna oseba glede svojega partnerja pač lahko želi - normalna je mišljeno down to earth oseba. Se pravi..Te posluša,pomaga,je potrpežljiv, veš da se ne bo zaprl v cimer ko boš mel otroka in se bo cmeral,ampak ti bo pomagal,ga kdaj odpeljal..Da bo potrpel s tabo,če pridejo krize na osebnostnem področju.To.Pa da te spoštuje.To je vse. Ostalo je filmski bullshit.

Ma jaz mam pa druge težave,sem na drugih področjih krhka..vsakemu kaj fali.

[Padme]

Sally, tebi bi blo pa velik lažje v življenju, če ne bi tako komplicirala in dala čustvom prosto pot. Jst mam občutek, da se stalno neki forsiraš, stalno imaš v glavi neke scenarije, vse vnaprej veš, kako bo. Daj se mal sprost in bod mal bolj spontana. Tega tipa imaš zj par mescov in že kar veš, da je to to in da boljšega ne boš dobila. Zraven pa poveš, da ni metuljčkov in nekega strašanskega poželjenja. Meni to dvoje res ne gre skupaj. Ti se totalno preveč obremenjuješ in si otežuješ življenje s tem. Daj mu enkrat prosto pot in odpri te svoje blokade in zadihaj v življenje. Meni je groza, če se vživim v tvoje mišljenje. In nasploh ugotavljam, da imaš zelo razdvojene misli in spremenjena stanja, ki ne grejo skupaj. Ne vem, al se zavedaš tega al ne. Ampak za tvoje življenje se gre in moraš znat uživat v njem in se počutit svobodno in ne ujeto, utesnjeno ali vdano v usodo, da pač tako more bit, ker ni res. Jst bi ti resno priporočala kakega psihologa/psihiatra. To je samo moje mnenje in opažanja.

[krneki]

In nasploh ugotavljam, da imaš zelo razdvojene misli in spremenjena stanja, ki ne grejo skupaj. Ne vem, al se zavedaš tega al ne. Ampak za tvoje življenje se gre in moraš znat uživat v njem in se počutit svobodno in ne ujeto, utesnjeno ali vdano v usodo, da pač tako more bit, ker ni res. Jst bi ti resno priporočala kakega psihologa/psihiatra. To je samo moje mnenje in opažanja.

Maš prav. Psihiater/psiholog pa odpade, majo težje probleme za reševat. Svoje bom pa sama morala,če ne bom ostala sama, ker sem pretežka oseba za prenašat. Pa čimprej.
Tisto o metuljčkih...Glej,jaz pač nisem taka. Nisem strastna in nimam silnih čustev,nasplošno...Vsaj takih pozitivnih ne. O negativnih bi se pa dalo debatirat.Pa tako je že od vedno. Pa mislim da je mama danes ugotovila vzrok,ki se ga niti nisem zavedala. Razvajena sem in se ničesar ne veselim,ker mi je vedno vse na dosegu.Res je tako,čeprav sama nimam občutka da sem razvajena,ampak ko gledam nazaj mi je bilo res vedno vse omogočeno. Pa vem da imam nihanja,tud iz pisanja se vidi...jao

[Padme]

Mogoče pa podcenjuješ svoje težave. Meni se ne zdijo tako nedolžne in če jim nisi kos - kakor kaže, ti nekdo more pomagat. Velik o tem pišeš na forumu, se mi zdi, da zato, ker se nikjer drugje nočeš odpret. Sej prav, če se potem boljše počutiš. Ampak še vedno mislim, da bi se morala s kom pogovarjat o teh težavah ali pa začni brat kakšno knjigo o pozitivnem mišljenju, da ti malo prelufta misli, če ne gre drugače.

Morš nekak premagat to negativnost v sebi. Mislm, da je ravno to razlog, da si tako hladna in ne pustiš tistim najlepšim pozitivnim občutkom proste poti.

Itak se vsi učimo iz svojih izkušenj. Tebe so očitno pripeljale do tega, česar se zj oklepaš in misliš, da drugače ne more bit.

Glede strasti pa tako. Sej noben člobek ni sam po sebi strasten in ne pozna tega občutka, dokler ne privre na dan. Pride pa takrat, ko imaš zravn sebe osebo, ki ti daje neko močno energijo, kjer se tudi sam sprostiš in jo nekak nudiš nazaj in si predvsem neomejen in se prepustiš vsemu.

To, da si razvajena je mogoče razlog samo za to, da hočeš imet vse popolno in če kaj vmes ne štima, se sploh nočeš pogajat, prilagajat ampak se raje umakneš.

[piko*biko]

js tuki zaznavam eno tako cudno pokroviteljstvo, a se tko sklanja

[krneki]

Ma Bikini a boš kar ti moj osebni psihiater,ko take resnične stvari pišeš ? (ps,tale stavek je resno mišljen,čeprav se neresno prebere )

O popolnosti pa SPLOH ne bom izgubljala besed....Mislim da cel forum ve da je moje počute odvisno od številke na tehtnici

Itak smo pa že off topic,tko da back to basics...

[Hsul]

moje počute odvisno od številke na tehtnici

In ti praviš, da psihiater odpade, ker ima kao 'težje' probleme reševat. Pa še hecaš se iz situacije ter jo v šali odsloviš.

[krneki]

In ti praviš, da psihiater odpade, ker ima kao 'težje' probleme reševat. Pa še hecaš se iz situacije ter jo v šali odsloviš.

KAr se tega tiče sem optimist in upam,da mi bo s pomočjo bližnjih in s tem ko rastem in se razvijam problem uspelo odpraviti...so bili že veliko bolj črni časi kot so sedaj,verjemi, zato res upam da bo sčasoma prošlo....

[Hsul]

Jaz tudi upam,res, iskreno. Samo ne čakaj v nedogled.

[Hevea]

Kaj pa če greš samo na en pogovor?? Kaj ma veze če ma on težje stvari za reševat, sej tudi zdravnik te pogleda če je s tabo kej narobe, čeprav ma kej hujšega tudi na seznamu, in meni se ne zdi da bi bli tvoji problemi preveč neumni. Samo tko da vidiš če bi ti lahko kej pomagal, da dobiš eno strokovno mnenje. Sama boš težko to rešla.

[krneki]

Ja ampak napotnico se pa dobi pri osebnem zdravniku...ne vem no, bom razmislila,res.

[nihrida]

Sally...če so mene takoj vzel zaradi par prask na roki... Pojd, ampak k dobremu...slab zdravnik lahko stvar še poslabša (jst sem odličen primer )

Z modro pišem, ker je zdj to moderno, pa čeprav se težko bere.

[krneki]

Borderline faza? Sem mela, v zadnjih dveh letnike srednje šole,jep
Kokrat si pa bila?
Modra se poda k tvojemu avatarju

[nihrida]

Eno leto in pol sem hodila (enkrat na mesec). Sem dobila občutek, da me je ženska vzela zato, da ne bo samo starcev poslušala. Enkrat je celo rekla, da sem ji odprla čisto nov svet (psihič bi moral to že prej vse vedet....). Večinoma sem od nje prišla še bolj zjebana...ampak sem hodila, ker mi je pisala recepte. Zdj sem se pogovorila s svojim osebnim zdravnikom...mi je dal sam 6 škatel Parogena in pomirjevala.

[krneki]

No zato nočem k psihičom. Tabletkov pa ne bom papala!

[Adriane]

Če ne boš želela, ti jih ne bo predpisal.
Poleg tega, bi ti, če bi želela, predpisal le antidepresive, ki pa so popolnoma drugo kot pomirjevala (Nihrida, ti to žreš?! Kaj pa imaš? ). Anti depresivi ti bojo samo pomagalali pri sporoščanju endorfinov (hormon sreče), da se boš lažje spopadala s svojimi težavami, brez da bi zapadala v stanje črnega.
Kot sem že rekla, ni ti poterbno jih jemat, če nočeš. Glavno je, da govoriš o sebi!!

On te bo samo vodil po tvoji psihi, strahovih, da boš sama lahko prišla do enih spoznanj. Sally, greh ni probat.
Lahko mu boš povedala, kar boš želela, brez strahu, da bi te izdal.

Sama večkrat razmišljam, da bi šla... Včasih tak rabim nekoga za pogovor...

[Braunkopf]

Jaz sem tudi hodila k terapevtu, ne sicer redno na neko določeno periodo, je pa vseeno trajalo kar nekje dve, tri leta. In konec koncev sem ugotovila da se mi ni odprlo nič novega, da sem iz nekaterih reči delala bavbav ravno zato, ker se nisem hotela pogovarjat o dol. stvareh, oz. sem jih skrivala sama pred sabo.
Preproto sem mnenja da moraš najprej počistit sam pri sebi - razmislit o rečeh ki te težijo, potem pa se pogovort z nekom (lahko tudi z več ljudmi). Konec koncev smo vsi ljudje, živimo na istem svetu in imamo podobne probleme/življenjske izkušnje, tko da ziher vsak lahko najde vsaj neko vzporednico pri nekom drugem. Jaz se o svojih problemih kar rada pogovarjam - pač ne o vseh z vsakim, načeloma pa se ne skrivam ker ne vidim nikakršnega razloga v tem.

[Adriane]

Govoriti o sebi, se moraš najprej naučit in psiholog ni nič drugega kot pa oseba, ki ti pomaga obelodanit tvoje misli. Strokovno te vodi po njih. Zaključke itak delaš sam in se "zdraviš" sam. Itak, da te noben drug ne more.

Crna imaš srečo, da si zmožna tolikšne introspekcije. Mnogi je niso. Mogoče je niti ti ne bi bila, če ne bi dala nekaj "treninga" čez.