Kriza(e)
#1
Posted 21 April 2005 - 09:42 PM
Tudi čas za Marka- sem danes odpovedala. Sem v fazi, ko se sprašujem, če je to-to glede naju.
When we are happy, we are allways good, but when we are good, we are not allways happy (O.Wilde).
#2
Posted 22 April 2005 - 12:26 PM
Tudi čas za Marka- sem danes odpovedala. Sem v fazi, ko se sprašujem, če je to-to glede naju.
To se pri meni velikokrat dogaja in po navadi kar hitro mine. Po navadi, če me napade kriza, se izoliram od vseh, se zaprem v sobo in razmišljam o vsem. In včasih se tudi sprašujem, če je zveza z mojim to kar hočem. Samo v tistih trenutkih ni ravno fajn razmišljat o tem, ker jaz pridem do kakšnih čudnih zaključkov.
Tako da ti svetujem, da si vzami čas za sebe in v miru premisli o tem, zakaj te je ' napadla ' kriza!!
Veliko sreče. :thumleft:
#3
Posted 22 April 2005 - 04:11 PM
o tem, ali je to to pri ljubezenskem odnosu .... js nikol v bistvu tega ne vem ... mislm, dokler traja, pač traja. zdi se mi, da niti ne moreš vedet vnaprej, fajn pa je vsake tok mal stvari pretrest, da jih dojameš v neki koherentni perspektivi. pa čimveč dialogov v tej smeri.
nadja, držim pesti, da se zvlečeš s pozitivnimi rezultati!!!!!!!!!!! :thumright:
#4
Posted 22 April 2005 - 11:25 PM
Kar se pa tezav s tipi tice ... To je pri meni posebno poglavje. Ko je kriza in me hoce kar razgnat, potem grem tect. In potem tecem in tecem, dokler me jeza in zalost ne mineta. In potem ugotovim, da sem pretekla ogromno in da bo to se za postavo dobro. Potem s taksno prezraceno glavo tipu lepo razlozim, v cem je problem. Ce sem za vse sama kriva, si pa izborim se nekaj dni pavze in se malo premeljem, pretecem se kak km ... pa je boljse.
Torej, moj recept - punce, supergice gor, pa gremo! :blob3:
Katie
#5
Posted 23 April 2005 - 08:49 AM
K se mene lot kaka panika, al pa kriza, grem nekam na samo-po možnosti v naravno, mam v bližini čudovito gozdno jaso, kjer sm se soočla že z marsikatero krizo.. Tam premišljujem na veeelko o vsem tem kar se mi je zgodlo in če se le da izluščim iz tega DOBRE stvari. Potem se spomnim, da ima vsak normalen človek kdaj krizo, pa jo tut premaga-če jo drugi, jo zmorem tut jst! Potem se pa še to spomnim, da je marsikdo imel še huuujšo krizo, kot jo mam jst, tko da skooooorrr ni razloga, da zganjam tako paniko.
No, to me nekak vsaj mal umiri, potli grem pa še v svojo sobo, dam notri kaseto na katero sem posnela komade prov za ta primer, če sm slabe volje, al pa kej podobnga in poslušam, pa verjemte-zna tut glasba dokej pomagat: jst mam na primer na kaseti tut od letečih potepuhov: ko ti vse narobe gre, ne oziraj se, pozabi na skrbi saj življenje lepo je-tko nekak gre
No, vem, zakombliciran človk sm jst, ampk tko premagujem vse te krize...
#6
Posted 23 April 2005 - 11:34 AM
Sem svoje težave povedala svoji prijateljici in mi je zdaj kr lažje..sem dala iz sebe. In tudi meni narava full velik energije povrne. Tudi jaz zlo rada tečem Katie.
sem zlo težak karakter..pa kaj..taka kot sem sem...sama prisegam na pogovor. Se da kr večina stvari na tak način rešit.
Grem zdaj na kosilo..popoldan pa s sodelavcem (hvala Dule!!!) na sprehod do Mariborskega otoka in okrog...To je tak prijatelj,ki ga poznam komaj pol leta..in tak človek, da ga iščeš Res. Full me posluša, svetuje!!! In postavlja na realna tla, ko jih potrebujem.
dijo druščina
When we are happy, we are allways good, but when we are good, we are not allways happy (O.Wilde).
#7
Posted 23 April 2005 - 12:30 PM
Sam neki me zanima: Mariborski otok? Vem za blejski otok, pa vem za hrvaške otoke, ampk Mariborski otok?
#8
Posted 24 April 2005 - 02:59 PM
No..punce in fantje, ki niste iz Mb in okolice...morte kaj prit na Štajersko..da vas malo okrog peljemo...in Tri ribnike morte obvezno videt. Men je tam tak lepo..in tak romantično z labodi..pa ob Lentu tudi...
Ja, kmalu bo Festival Lent...ziher ste čuli..WELCOME IN MARIBOR!!!
When we are happy, we are allways good, but when we are good, we are not allways happy (O.Wilde).
#9
Posted 24 April 2005 - 03:22 PM
#10
Posted 25 November 2005 - 06:16 PM
dni ko sam sebe ne preneseš,
in dni ko nevejo ljudje al si zadet od ljubezni al te je sam sonček spravu v dobro voljo
ampak vse se premaga
posebej z optimizmom ( ki ga kot zanalašč takrat ni od nikoder)
men ponavadi pomaga kaka urca lepotnega spanja
muska ( nabije me z novo energijo vedno Tabu- lahko sm srce)
pomaga če komu poveš
pomaga če se malo zjokaš
predvsem pa je dobro da v obdobju krize razčistiš sam s seboj,
zakaj je tako, kaj te spravl v krizo in ko je kriza mimo.... probaj si zapomnit kako si prišel iz krize... kaj ti je takrat pomagalo ,da boš vedel/a za drugič... da boš krizo prebrodil/a čim hitereje ali pa jo morda celo preskočili/a
Drgač pa NAdja glede na to kaj nam vse želiš razkazat bomo mogl vzet en ornk dopust da bomo vidli vse kar bi nam rada pokazala
#11
Posted 14 January 2006 - 10:44 PM
#12
Posted 15 January 2006 - 01:06 PM
#13
Posted 15 January 2006 - 02:40 PM
pr tem pa mi pomaga:
-čokolada
-spanje
-pr men ponavad ni dobr, če neki sama razmišlam k pridem do hecnih zaklučkov in znam stvar poslabšat..tko, da je najbolš, če pokličem svojo best frendico pa se z njo mal pomenm...ni pa nujno, da o tem..sam d se menm
-včasih mi pomaga tud, če kšn film pogledam al pa mal radio pržgem..sm prec bolš
-tud razni sprehodi, telovadba, fitnes znajo pomagat
-al pa čist preprosto d greš z dobro družbo mal vn..se znoriš,zabavaš..prec je bolš...
-če si pa rajš sam...da nisi za v družbo..pa men tud pomaga, če rišem..karkoli..pa tud,če so to sam ene čičkaračke..pomaga..
-itd. velik je tega
preživiš pa itak
#14
Posted 25 June 2010 - 11:03 PM
Opažam, da sem pred 5imi leti že pisala v to temo, pa moram reči, da se je moje mnenje glede kriz mal spremenilo... Ne pomaga mi več recimo glasba, včasih mi clo poslabša vse skupaj, ker do nekih veselih komadov mi v času krize ni, žalostni pa povzročijo, da se začnem sama seb smilt..
Kar zares pomaga je pa to, da stvari mal prespim, vsaj čez noč in je drug dan že vse drugače..
No razlog, zakaj oživljam tole temo, je pa ta, da se še mal razgovorite o tem Pa tudi ta, da je eden od takih kriznih dnevov pri meni danes.
V tem tednu, sem izvedela za dve smrti in me je totalno potolklo, sploh ne vem če je to normalno, ker teh dveh oseb sploh nisem poznala, približno poznam samo bližnje in si sploh ne morem predstavljati kako jim je.. In potem se začnem spraševati to in ono in začnem spoznavati, da nesreča nikoli ne počiva in potem razmišljam še o tem, da se staram in da se starajo moji starši in da se bomo v bližnji prihodnosti razšli vsak v svoj konc (jaz po svoje, brata po svoje..) in ne bomo več skupaj sedeli v dnevni sobi zvečer pred in si skupaj ogledali filma, ali pa posedeli v kuhinji in debatirali.. saj bomo, vendar bo vse drugače..
Haloo?? Je normalno, da gre ta kriza tkooo daleč? S tem, da ta kriza je zadnje čase kar pogosta.. Verjetno zato, ker se bliža pomembna prelomnica v mojem življenju - jaz pa prelomnic resnično ne maram, četudi so pozitivne... rada imam ustaljene stvari..
Kako se ostale soočate s prelomnicami... in krizami - čeprav se je nekaj že pisalo o tem..
#15
Posted 26 June 2010 - 08:43 AM
Pač, večinoma ljudje zapadajo v krize, ker mislijo negativno.
Zakaj bi ti torej mislila kako se boš postarala, kako se bodo postarali tvoji starši, kako NE boste več sedeli skupaj...
It's a circle of life baby.
Zakaj bi namenila kakršenkoli atom svoje energije razmišljanju, od katerega nimaš koristi? Stvarem, ki jim itak ne moreš ubežati (staranje?)
Preberi si kakšno duhovno knjigo, men ful pomagajo. Zame tudi glasba ni rešitev - ker imam nasplošno rada bolj otožno glasbo (no, zadnje čase celo nekaj več vesele!) in ker veliko raje gledam kakšno res dobro dramo ali triler in se zraven zjokam, kot pa kako komedijo. Mislim, sej tud komedije so fajn, samo če bi mi eden rekel izberi svoj najljubši žanr - drama all the way.
Jaz sem bla neki časa ful drama queen, zdaj sem pa skoz manj.
Torej ja, knjige. Knjige kako se naučit ne gledat na vse negativno, ne iskat vedno negativnega ampak pozitivno.
Jaz sem se začela veselit vsakega življenjskega obdobja, ker pač lej, kaj mam od tega da razmišljam o tem kako se staram, kako nisem več srednješolka, kako niti nisem več najstnica.
Raje se veselim prihodnosti: nekega skupnega gnezda s človekom ki ga imam rada, pa tega da bom enkrat mama...
Ljudje pač umirajo, kaj naj rečem. Tudi tvoji starši bodo enrkat in tudi ti boš. Probi začet razmišlajt o smrti malo drugače pa tko. Ne vse sao negativno.
Zdej boš rekla lol, kako lahko o smrti razmišljaš pozitivno. Ma nisem mislila pozitivno, itak je žalostno ko ti kdo umre, moraš si dat čas, da preboliš...samo jaz se smrti ne bojim več, res ne. Opravit moram samo še s tem, da se ne bom več bala NAČINA na katerega umreš.
Skratka, krize se da naučit kontrolirati. Samo najt moraš poti do tega.
Kot sem rekla, jaz svoje krize najenostavneje preživim preko knjig, športa. Ostalo ne pomaga preveč. Poskusim ta čas kriz čimbolj zmanjšati na minimum, poskušam omejevat stres v življenju...
In pa seveda živeti tko, ko se mi zdi da je najboljše čimbolj zdravo, z normalnim bioritmom in zadostno količino spanja ter gibanja.
Krize so namreč pogostejše pri ljudeh, ki že tko ne živijo preveč zdravo. Ki nimajo zadostnih količin hrane, spanca....itd.
če povzamem: Največji razlog za krize je stres, oziroma kriza je drugo ime za stres. Ko se naučiš tega nadzorovat (and believe me it's fu*king hard! si zmagala.)...Jaz se ga še nisem, ampak napredujem.
#16
Posted 26 June 2010 - 01:44 PM
Če pomislim, saj vsak doživi kakšen tak dan in verjetno ravno zaradi tega toliko bolj cenimo stvari. Tko da po eni strani je mogoče clo bolje imet kdaj pa kdaj krizni dan, kot pa biti non stop čisti flegmatik.
Ampk, se pa zavedam, tko kot si rekla, da se bom mogla tut naučit mal kontrolirat za primere teh kriznih dni, ker razmišljam o tolkih stvareh, pa vse negativno, da me je groza.. seveda ne gre tko daleč, da bi poskusila s kakšnim samomorom, no way, ampk tko pač, čudim se, kako si lahko dopustim da sem občasno tko na dnu, kljub temu, da imam v življenju več ali manj vse kar potrebujem.
Mogoče bom pa res poskusila s kakšno duhovno knjigo - priporočaš kakšno? Enkrat sem se lotila ene duhovne knjige, pa je nisem in nisem mogla prebrati, preveč dolgočasno mi je blo vse skupaj, tko da bomo vidl, če mi bo zdej uspelo
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users