12 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

Idejo za to temo sem dobila v bistvu že včeraj ob pogovoru z eno super punco (blush). Namreč, zanimivo je opazovati druge in tudi sebe, kako se dejansko začnemo spreminjati, ko stopimo v neko (resnejšo) zvezo. Seveda ne mislim zdaj na to, da bi morali zavreči nekako vso svojo identiteto, vse to, kar smo... ampak tako, zagotovo postanemo vsaj malo drugačni, se spremenimo - to je tudi odvisno od tega, kaj in kako čutimo do trenutnega partnerja in kakšen je on sam, a ne. Nekateri se spremenijo v negativno smer... ne vidijo več ničesar drugega, kot svojega partnerja... niso sposobni več sami funkcionirati, razmišljati s svojo glavo, se povsem podredijo partnerju... nekateri postanejo ful posesivni, nasplošno bolj zamorjeni, itd.
In sedaj me zanima, kako ste se vi spremenili v sedanjem razmerju ali pa v katerem prejšnjem, omembe vrednem zaradi dobrih ali pa tudi slabih strani? Jaz pri sebi opažam, da sem definitivno se spremenila v odvisnosti od razmerja, ki sem ga tisti čas furala... v prejšnji zvezi (kjer sem postajala čedalje bolj pasivna, izolirana od množice, zagrenjena, sitna, razdražljiva), predvsem pa v sedanji. Opažam, da mi sedaj ni problem prisluhniti tudi njegovemu mnenju in ne skos na vrat na nos forsirati svojega, velikokrat dati njegove želje pred moje. Zmožna sem dialoga in nasploh kooperativnosti, ki daje izjemne rezultate. =) Postajam tudi bolj vedra, bolj tudi hodim v naravo in opazim njene čare in te reči, hehe. Imam resen cilj nekaj naredit iz svojega življenja in sploh si upam pogledati v prihodnost in nekaj vidim.
Nekako v vsem tem nesmislu vidim nek smisel - kar prej nisem nikoli, ker mi je blo vse nesmiselno, bila sem tudi izredno pesimistična (sicer sem to še sedaj, ampak vseeno ne več v takšni meri) in sploh bolj ali manj vegetirala v svojem črnem svetu. Ne pravim, da me je on rešil pred mojim potopom, haha, ampak zagotovo je moje življenje z njim precej lepše in tudi jaz sem si sedaj precej bolj všeč in lažje zhajam sama s sabo.


ps: aja, pa prvič v medli obliki "občutujem", kaj je to ljubosumnost, hahaha.



No, razpišite se, pričakujem pestro in ognjevito debato.

[Hsul]

Mene trenutna zveza ni fundamentalno spremenila, ker tako močno v osnovi se človek težko spremeni ko postane starejši. Pač imam že izoblikovan karakter in poglede na svet. So pa majhne stvari, ki se spremenijo oz. ki jih prenese tvoj partner na tebe. Moje spremembe so samo na pozitivno. Največja sprememba je to da več berem. Več se tudi poslužujem pošte, bolj pazim na telo in obraz, spremenil sem določene poglede in to v pozitivni smeri, ..., skratka same dobre stvari. In tako bi naj bilo, da partner partneju da dobre stvari, in sprejeme dobre stvari. Človek ne sme postati 'zveza', ampak dobro razvit individum, ki ima ob sebi pravtako dobro razvit individum a hkrati drugačen. Enačba naj bi delovala po principu da dva skupaj nič sebe (lastnega jaza) ne izgubita in samo pridobita en od drugega.

[Fluffy The Stud Eater]

Pač imam že izoblikovan karakter in poglede na svet. So pa majhne stvari, ki se spremenijo oz. ki jih prenese tvoj partner na tebe.

No, to sem hotela povedati. =) Tiste male stvari... ne govorim seveda o popolni preobrazbi - ker v dobro zvezo mora človek že na začetku vstopiti kot močna, stabilna osebnost, s svojimi prepričanji/pogledi/mnenji, ki jih ne zamaje vsak piš. Npr. pri meni so še skos najmočnejše lastnosti strogost, kritičnost in svoja trdna prepričanja o marsičem, katere sem sposobna tudi zagovarjat no matter what. =)

[Padme]

Ja, tud sama sem opazila, da se full spreminjamo. Najprej se spremenimo skozi zvezo (ponavadi nas najprej pripeljejo do negativnih sprememb, ki se jih kasneje tudi zavemo in jih popravimo), tako se potem še spreminjamo iz zveze v zvezo, ker ne delamo več istih napak.

Ne mislm tuki nekih ogromnih sprememb v osebnosti (še vedno sm tle jst in moj karakter in kar paše k meni) ampak v bistvu gre tle za neke pozitivne spremembe, neko dopolnjevanje samega sebe, pridobivanje izkušenj in to nas privede do spreminjanja. Pri meni je imela vsaka zveza en svoj pečat in iz vsake sem se veliko naučila in te izkušnje so me pripeljaje do tega, da se spreminjam. Nekaterih stvari se zavedam veliko bolje kot včasih, jih bolj razumem, ne delam več napak, ki sem jih včasih. Na sploh bi rekla, da se veliko bolje znajdem v zvezah kot včasih.

Sploh moja prva zveza je bila polom. Mislm s samo zvezo niti ni bilo tolk narobe kot je bilo z mano. Bla sem še full mlada in brez izkušenj. Bila sem zelo trmasta (sem še vedno ampak definitivno ne v tolikšni meri), sebična, dvojina mi je vedno delala težave (vse sm hotla sama rešt in sama imeti prav). Seveda ni bilo vse na meni, tudi fant je bil zelo podoben (malo bolj popustljiv kot jst pa vseeno). Velikokrat sva se kregala za prazen nič, efektivno reagirala brez premisleka, prizadela drug drugega, trpela in se mučla vse za brez veze. Na koncu, ko pomisliš na vzroke vsega tega in razloge, jih sploh ne najdeš več. Tega zj definitivno ne počnem več, sem veliko bolj razumevajoča, poslušam partnerja, njegove želje, ga ne skušam spreminjat in ga predvsem razumet.

Tudi iz druge resne zveze sem potegnila dost stvari. V tej zvezi sem bila full navezana na partnerja, ogromno časa sva preživela skupaj, postala sem takorekoč odvisna od njega. Vse sva počela skupaj in iz same navade je šel z mano ali jst z njim magar samo do trgovine. Seveda sva bila oba full zaljubljena in nama je to takrat odgovarjalo. Ampak jst sm postala totalno trapasta, nesamostojna, full sm se zanašala na njega (in on name). Šlo je do te meje, da se sama sploh nisem več znajdla brez njega (tudi on brez mene). Skupaj sva odlično funkcionirala, jst sem dopolnjevala njega, on mene. Amapk slo je čez vse meje. Skratka obupno. Sama pri sebi sem dojela, da tako ne gre več naprej in strah me je bilo, kako se bom znajdla brez njega. Moja čustva so se začela full ohlajat, jst pa sm v tem času se poskušala znajt sama. Na začetku sem bila res malo izgubljena in sem se počutla full prazno ampak, ker sem se ob tem velik bolš počutla, sem kmal spet lahko zafurala vse samostojno. Kmal zatem pa sem tudi končala zvezo. Zdej mi na misel več ne pade, da bi se šla spet to. Postala sem full bolj samostojna, neodvisna, imam neko distanco, veliko več časa zase, ker vem, da ga potrebujem, nisem več tako slepa.

Velik je dejanj, storjenih napak, ki nas izučijo, izpopolnejo, izboljšajo. Ne samo v ljubezni in zvezah ampak na sploh v življenju in normalno je da nas spremenijo in s tem dozorevamo, rastemo, se bližamo idealom.
Jst sem izpostavila moje najbolj bistvene vzroke, seveda je tle še velik manjših reči in vem, da sem zaradi tega boljša oseba, lažje je shajati z mano, sem bolj razumevajoča in tud sama se velik bolš počutm.

Se pa strinjam tudi s Hsulom, kar sama nisem preveč izpostavila. Pozitivne spremembe, ki jih dobimo od partnerja.

[DiLeMa]

Sedaj sem prvič v resni zvezi, zato spremembe občutim verjetno še močneje. Predvsem se mi je v tem razmerju spremenil pogled na partnerstvo in na vlogo partnerja v mojem življenju ... s tem mislim predvsem to, da sem bila prej izredno nezaupljiva do moških na splošno in nisem verjela, da bom nekoč do moškega čutila neko močno naklonjenost in ljubezen, ki bo obojestranska - sploh se nisem videla v tej poziciji (tudi zaradi grenke izkušnje iz preteklosti). Sem dobila od nekaterih celo nelaskavi vzdevek ice queen, ker se totalno nisem znala odpret, zavračala sem vsakršno naklonjenost in noben odnos ni bil več kot le bežen fling, ker sem končala vse še preden se je dobro začelo. S sedanjim fantom pa je bilo že od začetka vse drugače (ne vem ali je za to kriv on, ali sem bila jaz tista, ki se je sama od sebe začela spreminjat ali pa kombinacija obojega) ker mi je zlezel pod kožo na tak način, kot nihče pred njim. Enostavno postala sem bolj ljubeča, bolj topla in razumevajoča, totalno sem se sprostila in se naučila zaupat. Sicer sem bila že prej na splošno ful topla in v redu oseba do vseh okoli mene, samo do moških, ki so mi predstavljali 'grožnjo' ne - sem jih že v osnovi jemala kot ene sovražnike oz. ne ravno sovražnike, ampak kot osebke, s katerimi se ne da imet nekega globljega in harmoničnega stika, zato se niti nisem trudila. S sedanjim fantom pa se je vse to ful spremenilo, verjetno zato, ker se je trudil okoli mene na en tak totalno neposiljen in simpatičen način, ni imel tistih klišejskih for, slinjenja, teženja in podobnega. Enostavno sem potem začela v njem videt osebo, ki se mi je ni treba bat oziroma pred katero mi ni treba nenehno ustvarjat distance. In še druga stvar, ki se je spremenila je to, da sem se naučila brez strahu pred zavračitvijo izkazovat in izpovedovat ljubezen, to mi je postalo povsem normalno (kar tudi je). In kar je še pomembnejše, naučila sem se tudi od njega sprejemat vse to kar mi daje, brez da bi skos kalkulirala, kdaj me bo zajebal, po domače povedano. Torej znam zdej uživat v naklonjenosti, ki si jo izkazujeva in sem brez skrbi, popolnoma sproščena. Sedaj tudi prvič na svoji koži čutim, kako zelo se dejansko lahko navežeš na fanta in kako je, če ga pogrešaš in ti manjka njegova prisotnost. Prej tega nisem nikoli čutila, sedaj pa se prvič spopadam s tem in na začetku mi je bilo včasih strašansko hudo - sej mi je še vedno, ampak se človek nekako navadi živet s tem. Zdej tudi opažam, da sem se sposobna iz ljubezni do njega odrečt določenim stvarem in dati kdaj njegove potrebe pred moje, če vidim, da si recimo nečesa zelo želi - to mi nikakor ne predstavlja bremena, ampak to naredim z veseljem.

Tako, da če združim vse skupaj, bi rekla, da sem se v tej zvezi naučila dajanja in sprejemanja naklonjenosti, zaupanja, sklepanja kompromisov, predvsem pa sem odkrila v sebi določena partnerska čustva, ki so mi bila prej popolnoma tuja. Moram se tle tudi strinjat z Jenno, namreč tudi sama sem sedaj v splošnem srečnejša in bolj vedra oseba. Ne da sem bila prej ful zatežena, ampak se vseeno pozna.

[nihrida]

Nehala sm trmarit za vsako ceno.

[Frčica]

Ljudem dam več kot eno možnost, ne odpišem jih (čisto) takoj in razširil mi je moj glasbeni okus
Toliko se spomnim zaenkrat.

[bluberry]

V zvezi se spreminjaš absolutno...že drugače se človek spreminja če ma prave pogoje,ko pa si z nekom nekaj časa potem pa še dodatno kaj premišljuješ pa mogoče spremeniš mnenje,postajaš boljši ali pa slabši...pa ne mislim v smislu da se povsem spremeniš ampak mogoče bolj rasteš.

[Colt]

No, razpišite se, pričakujem pestro in ognjevito debato.

Ognjevito debato? Ljubko

No...jaz sem se spremenil predvsem v smislu, da vedno bolj in bolj cenim njene notranje kvalitete (načelnost, moralnost, širino razmišljanja, mehko srce, občasen izbruh črnega humorja ob katerim še meni vzame sapo) itd....ter se vedno manj in manj obremenjujem s kakšnim vizualnim delčkom njenega telesa, kateri me je npr na začetku malce motil

[rea]

Moje prve veze so ble neresne in v tistih zvezah ni blo nobene inetrakcije blo je kr neki,dost bedno.En model me je čist preplašu,tko,da so edine spremembe k so ble v zvezi z mano in besedo fantje v tem,da sm bla mal preplašena in zadržana ...

Ta tip k ga mam zdj je moja prva zveza, moj prvi sex.Jz sm full nestrpna,komi kej do konca nrdim,kr zmeša se mi umes,ne znam bit umirjena,sm nepotrpežljiva,neučakana,kr mal nervozna -on je totalno nasprotje- on je pa to mal omilil pr men.Tko,da glede tega sm se mal nazaj začela držat-pa tud ratala sm še bl razvajena odkar mam njega,skratka-roko na srce-več sm jz od njega pobrala dobrih stvari kokr on od mene,ker je bil že pred tem res popoln zame.Sj itak,da ga osrečujm,pa veselim pa da mu stojim ob strani ... itak-sj on to ve,razume sam ni pa nekih vzorcev obnašanja prevzel od mene oz. nekih idej k bi ga unesle v drug način razmišljanja k bi bli bolši kokr njegovi-to sm bl jz nrdila.SPlošno sm tud bl vesela,ja.Ubistvu se skoz odnos z vsakim dogodkom kjer bi mogla odreagirat tko k sm včasih,učim,da odreagiram drugače-velik bl znosno do mene in predvsem do okolice.

[Anouk]

Obujam temo, ker smo v vmesnem casu uspele nabrat vrsto izkusenj iz takih ali drugacnih zvez - nekaj iz zakljucenih, nekaj iz tistih, ki se vedno trajajo. Kako so vas torej ti odnosi spremenili, vas izoblikovali v osebo, ki ste danes? Kako je to vplivalo na vas radar, (ne)tolerantnost, odprtost za nove izkusnje ipd.?

[Matilda]

Jaz sem se tekom zveze v nekaj letih precej naučila obvladat impulzivno odzivanje in veliko uporabljam samorefleksijo nasploh, sicer še vedno reagiram občasno pasivno-agresivno, ampak traja res kratek čas in služi tudi funkciji "ohlajanja" v obdobju, ko sem jezna in bi zinila kaj, za kar bi mi bilo kasneje žal, tako pa se na taki način tudi umaknem, da v miru predelam v sebi in po potrebi tudi z njim. Dobro funkcionirava skupaj in upam, da bo tako ostalo še mnoga leta.
Če pa bi po kakšnem nesrečnem spletu dogodkov postala spet samska, pa vem, da bi zelo težko našla koga, ki bi mi tako ustrezal in tudi tolerance za kompromise imam manj.