2 replies to this topic

[DiLeMa]

Med bolj prepoznavnimi oznakami

Ecocert je francoski akreditirani organ za podeljevanje certifikatov, ki je leta 2003 izdal svoj standard za naravno in ekološko kozmetiko. Standard dovoljuje dva načina izdelovanja kozmetičnih izdelkov - lahko gre za "naravni" ali "naravni in ekološki" kozmetični izdelek. Če želi proizvajalec pridobiti certifikat za "naravni in ekološki" izdelek, mora biti 95 % sestavin pridobljenih s certificirano ekološko kmetijsko pridelavo, za certifikat "naravni" kozmetični izdelek, pa mora biti tako pridelanih vsaj 50 % sestavin. V izdelkih ni dovoljena uporaba etoksiliranih sestavin, glikolov, parabenov in umetnih dišav oziroma parfumov. Izdelki ne smejo biti preizkušeni na živalih. Seznam sestavin mora biti potrošniku na voljo v razumljivem jeziku, obvezno pa mora biti uporabljena mednarodna nomenklatura kozmetičnih sestavin INCI.

Oznako BDIH podeljuje nemško industrijsko in trgovsko združenje, ki je izdelalo merila za standard "naravne" kozmetike. Standard BDIH je bil izdan že leta 1995 kot prvi za t.i. naravno kozmetiko. Dobi ga izdelek, ki vsebuje naravne sestavine, za katere pa ni obvezna ekološka pridelava. Dovoljuje uporabo konzervansov, ki so identični tistim v naravi, kot so benzojska kislina in njene soli, salicilna kislina, sorbinska kislina in njene soli ter benzilni alkohol, kar mora biti označeno na deklaraciji. Proizvodni proces posameznega izdelka poteka po strogo nadzorovanih postopkih, ki so pogoj za pridobitev certifikata. Izdelek ne sme vsebovati sestavin, ki so bile preizkušene na živalih, sintetičnih dišav in barvil, parafinov, silikonov, naftnih derivatov, etoksiliranih surovin, anorganskih soli in mineralov (dovoljene so izjeme), živalskih sestavin, gensko spremenjenih organizmov (GSO)… Prepovedano je obsevanje izdelkov, embalaža izdelkov mora biti iz sestavin, ki so biološko razgradljive. V Sloveniji je največ izdelkov, ki se uvrščajo v naravno kozmetiko označenih prav z BDIH oznako.

Cosmebio in Biogarantie sta neprofitni združenji različnih podjetij in ustanov, ki sta leta 2003 izdali standarde za ekološko kozmetiko. Ponavadi te standarde potrdi akreditirani organ za podeljevanje certifikatov Ecocert, kar je tudi označeno na izdelku, certifikate pa lahko dobijo le člani združenja. 95 % sestavinv tako certificiranem izdelku mora biti iz ekološke pridelave s certifikatom, v njem pa so prepovedane kemične sinteze sestavin, petrokemični derivati. Sestavine ne smejo biti toksične za ljudi in vodne živali in ne smejo biti obsevane. V teh izdelkih ni parafina, naftnih derivatov, silikona, formaldehida, klorovih derivatov, različnih PEG (polietilen glikoli), parabenov, fenoksietanola, sintetičnih dišav in umetnih barvil, gensko spremenjenih organizmov, dietilftalata, nitro mošusa. Posebnost tega standarda je, da morajo biti sestavine na izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji označujejo po enotni nomenklaturi INCI v angleškem jeziku, prevedene v potrošniku razumljiv jezik.


Zaenkrat manj prepoznavni, a prav tako pomembni

Soil association je zasebno britansko združenje, ustanovljeno leta 1946, ki predpisuje standarde in tudi podeljuje certifikate predvsem prehranskim, pa tudi kozmetičnim izdelkom. Leta 1967 so izdali prvi standard za ekološko kmetovanje, njihov standard za kozmetične izdelke pa velja od leta 2002. Izdelek pridobi certifikat in oznako tega zelo znanega združenja, če vsebuje najmanj 70 % do 95 % sestavin iz ekološke kmetijske pridelave in največ do 5 % sintetičnih snovi. Sestavine morajo biti biološko razgradljive, ne smejo negativno učinkovati na okolje in imeti morajo opravljene toksikološke teste. Če kozmetični izdelek vsebuje le 70 % sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, potem se lahko poimenuje kot "narejen iz x % ekoloških sestavin", če pa vsebuje 95 % ekoloških sestavin, se lahko poimenuje "ekološki kozmetični izdelek".

AIAB (Associazione Italiana per l'agricultura biologica) je združenje članov, kmetov, pa tudi drugih profesionalcev, predvsem ekologov in ekoloških društev. Ti so ustanovili inštitut ICEA (Instituto per la certificazione etica e ambiente), ki je akreditirani organ za dodeljevanje certifikatov. Leta 2003 so sprejeli standard za "ekološko" kozmetiko, ki je med vsemi do zdaj opisanimi standardi za "ekološko" kozmetiko najbolj liberalen. Standard namreč temelji na tako imenovani negativni listi sestavin, ki določa zgolj priporočljive okvire. Sestavine tako ne smejo biti gensko spremenjene, ne smejo biti obsevane, točna količina sestavin v izdelku, ki so iz ekološke kmetijske pridelave s certifikatom, pa ni predpisana. Standard zgolj priporoča njihovo uporabo, "kjer in kadar je to mogoče" in tako ne pomeni neposrednega nadzora nad proizvodnjo.

Vseevropski standard NaTrue je pripravila mednarodna zveza predstavnikov proizvajalcev in prodajalcev kozmetike, kot so Laverana/Lavera, Logocos/Logona, Primavera, Santaverde, Wala/Dr. Hauschka in Weleda. V letu 2008 so izdali standarde za tri ravni, ki jih označijo z zvezdicami: z eno zvezdico označujejo "naravno" kozmetiko, z dvema zvezdicama "naravno in ekološko" kozmetiko in s tremi zvezdicami "ekološko" kozmetiko.Pri proizvodnji surovin in sestavin so dovoljeni fizikalni procesi (stiskanje, kondenzacija, sušenje, ipd.). Ni dovoljena uporaba GSO, klora, obsevanja sestavin ali izdelkov. Kozmetični izdelki z dvema zvezdicama ("naravno in ekološko") morajo vsebovati 70 % rastlinskih sestavin iz ekološke pridelave/kmetijstva s certifikatom, tisti s tremi zvezdicami ("ekološko") pa 95 %. Za vse tri ravni standardov je dovoljeno uporabiti od 5 % 15 % do sintetičnih sestavin.



Prihodnost nadzora nad kvaliteto izdelkov

Še večji korak proti varnosti in kakovosti kozmetičnih proizvodov pa predstavlja najnovejši standard za »naravno in ekološko kozmetiko, ki so ga izdali akreditirani organi za podeljevanje certifikatov BDIH, SOILASSOCIATION, ECOCERT, BIOGARANTIE, COSMEBIO IN ICEA. Tako so vseh šest nacionalnih standardov združili v en sam, vseevropski standard COSMOS, ki zajema delitev na naravno in ekološko (bio, organsko) kozmetiko tako, kot to predpisujejo že posamezni standardi vseh šestih ustanov.


Vir: www.lekarnar.com

[_Planet_]

Si me spomnila na en clanek iz revije VIP:

http://www.zps.si/os...html?Itemid=325

[Marmelada]

Opazila sem, da Green people kreme nimajo nobenega od zgoraj naštetih znanih certifikatov. Imajo certifikat Organic food federation in znakec Certified organic ingredients.



Je ta certifikat zanesljiv, ve katera kaj več? Sicer pa ta certifikat temelji na Uredbi Sveta EU o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.